sosében

sosében
tudi sóseben -bna -o prid. (ẹ̑; ọ̑) zastar. poseben, izreden: nakloniti komu sosebno milost sosébno tudi sósebno prisl. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh; posebno: komu kaj sosebno priporočati b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: hvalili so ga vsi, sosebno pa stari ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”