spodbújanje

spodbújanje
tudi izpodbújanje -a s (ú) glagolnik od spodbujati: medsebojno spodbujanje jim je dajalo moči; spodbujanje k delu / spodbujanje izvoza

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mêdmet — éta m (é ẹ) lingv. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov: izraziti kaj z medmetom / pregibni medmeti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • provokácija — e ž (á) 1. spodbujanje koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: bati se provokacij / njegovo govorjenje je bilo provokacija 2. ekspr. izzivanje: ni odgovoril na njegovo provokacijo / provokacije izvidniških letal / tako se je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • slíšati — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali; nekaj trenutkov je bilo slišati samo dež; slišala je korake pred hišo; iz vasi je bilo slišati lajanje psa; ali ne slišiš, da zvoni; niso slišali, kdaj je odprla… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • velélen — lna o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velevanje: velelni izrazi // lingv. nanašajoč se na zapovedovanje, spodbujanje: velelni medmeti / velelni naklon naklon, ki izraža zapoved, željo; velelna poved poved, ki izraža zapoved, željo; velelna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzajémen — mna o prid., vzajémnejši (ẹ̑) 1. povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom: vzajemna usluga; vzajemno priznavanje študijskih naslovov / vzajemen dogovor, sporazum // medsebojno povezan, odvisen: vzajemno delovanje organov / vzajemen razvoj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzpodbújanje — a s (ú) spodbujanje: ob vzpodbujanju je delo hitreje končal; vzpodbujanje k varčevanju / vzpodbujanje zanimanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zadovoljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami: zadovoljiv odgovor; zadovoljiv uspeh; zadovoljiva rešitev problema; zadovoljivo zdravstveno stanje 2. redko zadovoljujoč: njen poklic je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”