spólzek

spólzek
-zka -o [u̯z] prid. (ọ́) 1. ki zaradi gladkosti, vlažnosti a) povzroča pri premikanju nevarnost padca: spolzek kamen, led; zaradi dežja je cesta spolzka; spolzka tla; pren. ta trditev stoji na spolzkih tleh b) uhaja iz prijema: obeljen hlod je spolzek; ribe so spolzke; spolzek kot riba / spolzka koža, sluznica c) povzroča neprijeten občutek: spolzek dotik 2. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: spolzki prizori v filmu; spolzka šala; predstava je bila na več mestih spolzka; spolzko govorjenje spólzko prisl.: spolzko govoriti / v povedni rabi bilo je mokro in spolzko

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • drčàv — áva o prid. (ȁ á) drsen, spolzek: spuščali so se po drčavem bregu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drčljív — a o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila vsa blatna in drčljiva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dríčast — a o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dríčav — a o in dričàv áva o prid. (í; ȁ á) redko drsen, spolzek: hoditi po dričavi poti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drsljív — a o prid. (ȋ í) drsen, spolzek: pot je bila po dežju drsljiva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gládek — dka o, stil. gladák gládka o in ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obròv — óva m (ȍ ọ) knjiž., redko breg, brežina, strmina: obrov je bil strm in zelo spolzek; skrivati se po obrovih / pogledati z obrova v prepad s strmega roba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opólzek — zka o [u̯z] prid. (ọ) 1. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: opolzki prizori v filmu; opolzka pripomba, šala / opolzki ljudje 2. redko spolzek, drsen: stopil je na opolzek kamen; opolzka pot …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opólzel — zla o [u̯zǝu̯] prid. (ọ) star. 1. spolzek, drsen: pot je strma in opolzla; tla so bila pokrita z opolzlim listjem / zašel je na opolzlo pot 2. opolzek: opolzle opazke, šale …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pólzek — zka o [u̯z] prid. (ọ) 1. knjiž. spolzek, drsen: hodite previdno, pot je polzka / polzka koža kače / odbijajoče mehek, polzek dotik 2. star. nespodoben, opolzek: polzki izrazi; polzko govorjenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”