spoštljív

spoštljív
-a -o prid., spoštljívejši (ȋ í) ki ima, kaže spoštovanje: ta človek je zelo spoštljiv; spoštljiv do staršev, učitelja / spoštljiv glas, pogled; njegove besede so bile spoštljive / spoštljiv naslov ● ekspr. stati v spoštljivi razdalji v razdalji, ki jo zahteva spoštovanje, previdnost; ekspr. v banki ima naloženo spoštljivo vsoto denarja (zelo) veliko; evfem. zdaj je že v spoštljivih letih star, starejši spoštljívo prisl.: spoštljivo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • Zveza tabornikov Slovenije — Infobox WorldScouting name =Zveza tabornikov Slovenije image size =140px caption = type = owner = age = headquarters = location = country = coords = f date = defunct = founders = founder = award for = members = chiefscouttitle = chiefscout =… …   Wikipedia

  • báti se — bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eféndi — ja m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v turškem okolju gospod: razumem, efendi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eféndija — e m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod: poslušam, efendija / kot zapostavljeni pristavek k imenu izobraženega moškega zraven njega je sedel Tosun efendija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naslòv — óva m (ȍ ọ) 1. navedba imena, priimka in bivališča: napisati, povedati svoj naslov; natančen, nečitljiv naslov; sporočiti na določen naslov; naslov na pismu, pošiljki; sprememba naslova / dobivati pošto na počitniški, privatni, vojaški naslov / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nazív — a m (ȋ) 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pobóžen — žna o prid., pobóžnejši (ọ ọ̄) 1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska // ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli 2. star. verski, nabožen: pobožne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sŕh — a m (ȓ) neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: srh mu je šel po hrbtu, po telesu; ob pogledu na razbitine ga je spreletel srh / njegov pogled je vzbujal ljudem srh grozo, strah // knjiž., s prilastkom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zvèn — zvéna in zvêna m (ȅ ẹ, é) 1. zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega: preizkusiti zven kose; dajati kovinski zven; rezek, svetel, visok zven; zveni instrumentov; zven orodja pri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”