strgálo

strgálo
-a s (á) priprava za strganje, odstranjevanje: s strgalom postrgati led s šipe, umazanijo s posode; kovinsko, plastično strgalo; ploščato, zakrivljeno strgalo / gozdarsko, sodarsko, zidarsko strgalo; trirobo, žlebasto strgalo / strgalo za odstranjevanje blata strgalnik // priprava za strganje, drobljenje: nastrgati korenček na strgalo; strgalo za sir ◊ agr. priprava za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; les. jeklena ploščica za čiščenje, glajenje površin obdelovanca

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • naostríti — ím dov., naóstril (ȋ í) narediti ostro: naostriti osti, strgalo / redko naostriti svinčnik ošiliti naostrèn êna o: naostren srp ∙ ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strgáč — a m (á) strgalo: podrgniti s strgačem / na strgaču si je očistil blatne čevlje na strgalniku ◊ gozd. strgač orodje za zaznamovanje drevja; zool. žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strgálce — a s (ā) manjšalnica od strgalo: s strgalcem očistiti umazanijo s posode …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strgúlja — e ž (ú) strgalo: postrgati staro barvo s kovinsko strguljo / mizarska, zidarska strgulja / pred hišo so namestili strguljo za odstranjevanje blata s čevljev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strúg — a m (ȗ) nar. 1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah 2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strugáča — e ž (á) star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strugálo — a s (á) 1. strgalo: s strugalom strgati rjo s pločevine 2. les. strugarsko dleto: s strugalom oblikovati mizno nogo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strúglja — e ž (ȗ) star. strgalo: s strugljo ostrgati lubje z drevesa / sodarske struglje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trírób — a o prid. (ȋ ọ̑ ȋ ọ̄) ki ima tri robove: triroba letev; trirobo strgalo ♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tríróben — bna o prid. (ȋ ọ̑) ki ima tri robove: šivanka s trirobno konico; trirobno strgalo ♦ arheol. trirobna puščica puščica s konico s tremi robovi, grebeni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”