- šumévec
- in šúmevec -vca m (ẹ̑; ū) lingv. soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šumévec
Look at other dictionaries:
š — [èš in šǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, š êša tudi š ja (ȅ ȇ; ǝ̏) dvajseta črka slovenske abecede: napiši š; veliki Š // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: š je šumevec [š] medm. posnema šum, ki nastane pri izhajanju pare,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ž — [žé in žǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, ž žéja tudi ž ja (ẹ̄; ǝ̏) zadnja črka slovenske abecede: napisati ž; veliki Ž // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ž je šumevec ● ekspr. od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lingv. ž… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
