svetíti

svetíti
in svétiti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. oddajati, dajati svetlobo: luč sveti; žarnica je prenehala svetiti; svetiti v presledkih, z velikim žarom; medlo, slabo, šibko svetiti / mesec, sonce sveti; ta plamen sveti modro; danes zvezde močno svetijo / kresnice svetijo s svetilnim organom / po poti mu je svetila luna / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti 2. z virom svetlobe omogočati, da kdo vidi: jaz sem popravljal, otrok je pa svetil; hodila je pred njimi in jim svetila; svetil mu je po stopnicah; samo sam sebi je svetil 3. usmerjati kam vir svetlobe: svetiti komu v obraz, oči; svetiti skozi okno, po kotih; svetili so po njih, za njimi z reflektorji 4. uporabljati kaj kot vir svetlobe: svetiti s petrolejko; takrat so svetili še s trskami ● pesn. že sveti beli dan se je že zdanilo; publ. v vsaki vasi že sveti elektrika vsaka vas že ima električno napeljavo; ekspr. ves čas je svetil v njeni bližini bil, se zadrževal pri njej; ekspr. pri njih dolgo svetijo so dolgo budni, dolgo bedijo; ekspr. svetil jim je z zglednim življenjem bil jim je v zgled svetíti se in svétiti se 1. odbijati svetlobo: očiščena plošča se lepo sveti; beli kamni so se svetili v mesečini; oči se ji svetijo kot mački; svetiti se kot sneg, sonce / hlače, rokavi se mu svetijo od umazanije, zguljenosti / v rokah se mu sveti bodalo ima; v očeh so se ji svetile solze // s prislovnim določilom odražati, kazati v veliki meri, kar izraža določilo: oči se mu nevarno, preteče, prijazno svetijo; oči so se ji svetile od navdušenja, pohlepa, veselja; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava 2. ekspr. odsevati: v mesečini se svetijo bele snežne krpe; na vzhodu se svetijo gore so; na prsih se mu je svetilo odlikovanje je imel, nosil / cesta se srebrno sveti se svetlo odraža // biti zelo čist, zloščen: avtomobil se ves sveti; čevlji se mu zelo svetijo; kuhinja se kar sveti od čistoče ● ekspr. hlače se mu že svetijo so že zelo oguljene; ekspr. njihova imena se bodo svetila v zgodovini bodo slavni; star. na praznik se je vse svetilo v novih oblekah so vsi imeli nove obleke; ekspr. začelo se mu je svetiti, kako je s tem začel je spoznavati, razumevati; preg. ni vse zlato, kar se sveti svetèč -éča -e: sveteč si s svečo, se je vzpenjal po stopnicah; tok svetečih plinov; od znojnih kapelj sveteč se vrat; brleča in slabo sveteča sveča

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • svétiti — (koga, što, se komu) nesvrš. 〈prez. svêtīm (se), pril. sad. tēći (se), gl. im. svéćēnje〉 srp. 1. {{001f}}(što) pravosl. posvećivati 2. {{001f}}(koga, se komu), {{c=1}}v. {{ref}}osvećivati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • svetiti — svétiti (što, koga, se komu) nesvrš. <prez. svȇtīm, pril. sad. tēći, gl. im. svéćēnje> DEFINICIJA srp. 1. (što) pravosl. posvećivati 2. (koga, se komu), v. osvećivati ETIMOLOGIJA vidi svet …   Hrvatski jezični portal

  • svetíti se — ím se nedov. (ȋ í) star. kazati se, delati se poštenega, pobožnega: svetil se je, dokler ga niso spregledali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sfeti — SFETÍ, sfetesc, vb. IV. (înv.) 1. refl. şi tranz. A (se) arăta, a (se) ivi. 2. refl. (Despre acţiuni, situaţii) A lua o anumită întorsătură, a se lămuri, a se limpezi. ♢ expr. (Mai ales în construcţii negative) A i se sfeti (cuiva ceva) = a i… …   Dicționar Român

  • odbíjati — am nedov. (í) 1. z udarcem, udarci odstranjevati: odbijati žebljem konice; steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral; odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati 2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • posvetíti — ím dov., posvéti; posvétil (ȋ í) 1. izraziti čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih b) z zapisom v lastnem umetniškem,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ugášati — am nedov. (á) 1. delati, da kaj preneha goreti: ugašati sveče; ugašati in prižigati / ugašati cigareto // nepreh. prenehavati goreti: stenj je ugašal / sveča ugaša / ogenj v kaminu že ugaša 2. delati, da kaj preneha svetiti: ugašati luči,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ugásniti — em dov. (á ȃ) 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasniti vžigalico / ugasniti petrolejko // nepreh. prenehati goreti: sveča je ugasnila; nenadoma ugasniti / cigareta je hitro ugasnila / ogenj je ugasnil; pren., ekspr. njegova ljubezen do nje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Чешский язык — Ч. язык, на котором говорят славяне Ч. королевства, Моравии, части Силезии, нижней Австрии, чехи эмигранты в Вене, в Волынской губернии, Германии и Америке, составляет разновидность западной ветви славянских языков и ближе всего сходен с языками… …   Энциклопедический словарь Ф.А. Брокгауза и И.А. Ефрона

  • sfânt — SFẤNT, Ă, sfinţi, te, adj., subst. I. adj. 1. Epitet dat divinităţii, considerată ca întruchipând suprema perfecţiune şi puritate. ♦ Epitet dat celor sanctificaţi de biserică. ♢ Sfântul părinte = titlu dat papei de către catolici. ♦ (Rar; despre… …   Dicționar Român

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”