- svetobéžen
- -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki nima, ne želi imeti stikov s svetom, z ljudmi: svetobežni ljudje / svetobežna miselnost / svetobežno življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svetobéžen
Look at other dictionaries:
sveto... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na svet, zemlja: svetobežen, svetomrznost, svetožalje 2 prvi del zloženk nanašajoč se na svet prid.: svetogorski, svetopisemski, svetoskrunstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
