Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bíbličen — čna o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblična snov, zgodba / biblični slog biblijski; biblična arheologija arheologija, ki proučuje življenje in kulturo narodov, o katerih govori biblija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíblijski — a o prid. (í) nanašajoč se na biblijo, svetopisemski: biblijske zgodbe; biblijska zgodovina / biblijski slog slovesen, privzdignjen slog ♦ papir. biblijski papir tanek in trden papir … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrèk — éka m (ȅ ẹ) 1. zgoščeno izražena duhovita, globoka misel: v pisanju rad uporablja izreke; svetopisemski izreki; znan je izrek, da žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega / čarovni izrek čarovne besede // star. kar je izrečeno, povedano: vaš… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kánon — a m (ȃ) 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni // seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon 2. muz. dvoglasna ali večglasna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očák — a m (á) 1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje: očak Jakob; očaki in preroki / svetopisemski očaki; očaki stare zaveze // nav. mn., star. prednik sploh: hotel je poravnati krivico svojih očakov 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sveto... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na svet, zemlja: svetobežen, svetomrznost, svetožalje 2 prvi del zloženk nanašajoč se na svet prid.: svetogorski, svetopisemski, svetoskrunstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
