- svobodomíslec
- -a [lǝc] m (ȋ) človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih: biti svobodomislec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svobodomíslec
Look at other dictionaries:
frajgajst — in freigeist a [frájgájst] m (ȃ ȃ) v stari Avstriji človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih, svobodomislec: družil se je s frajgajsti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
framasón — tudi framazón a m (ọ̑) zgod. pripadnik framasonstva, prostozidar: do konca življenja je bil framason // zastar. brezverec, brezbožnik: svobodomislec si in framason, da veš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
libertín — a m (ȋ) 1. zgod., pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec: libertini in patroni 2. knjiž., redko svobodomislec: biti po nazorih libertin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
libertínec — nca m (ȋ) knjiž. svobodomislec: nazori libertincev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prostomíslec — a [lǝc] m (ȋ) zastar. svobodomislec: nazori prostomislecev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svobodnják — a m (á) 1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek: podložniki in svobodnjaki / tolminski svobodnjaki / kmet svobodnjak 2. knjiž. kdor je rad svoboden, neodvisen: bil je velik veseljak in svobodnjak; pren., pesn. oblaki svobodnjaki 3. knjiž.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svobodnjákar — ja m (ȃ) slabš. svobodomislec: ti svobodnjakarji niso skrivali svojih nazorov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svobodoúmnik — a m (ȗ) knjiž. svobodomislec: biti svobodoumnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
