tjavdán

tjavdán: prisl. (ȃ) nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: ne govorijo tjavdan, kar rečejo, to drži; odgovoril je brez preudarka, tjavdan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: hvaliti, ugovarjati tjavdan; kar tjavdan se je zlagala 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: čakati, hoditi, živeti tjavdan; samo zabava se in tjavdan zapravlja denar; sam.: prerasti svoj prazni tjavdan; prim. tja

Игры ⚽ Нужна курсовая?

besedíčiti — im nedov. (í ȋ) redko govoričiti: besedičiti o skupnih interesih; tjavdan besedičiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blekáti — ám nedov. (á ȃ) slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: kar tjavdan bleka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navdán — prisl. (ȃ) star. tjavendan, tjavdan: govoriti navdan / navdan živeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tjà — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias