trírôgeljnik


trírôgeljnik
in trírógeljnik -a [gǝl] m (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) 1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • klobúk — a m (ú) 1. navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo: dati klobuk na glavo; dvignil je klobuk v pozdrav; na glavi ima klobuk; potegniti, potisniti si klobuk na oči; pokriti se s klobukom; črn klobuk; klobuk iz zajčje dlake; tovarna klobukov;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rôgelj — glja m (ó) 1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji // nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tríógeln — a o [gǝl] prid. (ȋ ọ̑) ki ima tri ogle: triogeln trg; triogelna ruta / triogelni klobuk trirogeljnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tríógelnik — a [gǝl] m (ȋ ọ̑) trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • triróg — a m (ọ̑) trirogeljnik: dati si trirog na glavo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika