- užáljenost
- -i ž (ȃ) stanje užaljenega človeka: užaljenost ga je minila; premagati, prikrivati užaljenost; molčati iz užaljenosti / povedati z užaljenostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
užáljenost
Look at other dictionaries:
igráti — ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta; v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šóba — e ž (ọ) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo ∙ slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
indignácija — e ž (á) knjiž., redko nejevolja, jeza, užaljenost: kazati nezadovoljstvo in indignacijo / z indignacijo reči, storiti kaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jézen — zna o prid. (ẹ ẹ̑) 1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen / pes je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napéti — pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ ȅ) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti b) da postane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
našóbiti — im dov. (ọ ọ̄) navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej: užaljeno je našobila ustnice / našobiti usta; otrok se je našobil našóbiti se s tako potisnjenimi ustnicami izraziti užaljenost, nejevoljo: pogledala jo je in se našobila; zaničljivo se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nékaj — nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oznanjeváti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. razširjati, učiti: oznanjevati resnico, zmoto; oznanjevati vero // pripovedovati, sporočati: rad oznanjuje novice / napis na kamnu oznanjuje, da tam počiva zaslužen mož 2. izražati, kazati: njegov obraz oznanjuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogòn — ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pognati: vodna energija se uporablja za pogon mlinov, turbin; gorivo za pogon raket 2. navadno s prilastkom kar omogoča delovanje, premikanje kake naprave ali dela naprave: ta stroj ima električni pogon; šivalni stroj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponížanost — i ž (ȋ) stanje ponižanega človeka: občutek ponižanosti; ponižanost in užaljenost / v svoji ponižanosti je mirno prenašal vse, kar so mu rekli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
