vihràv

vihràv
-áva -o prid. (ȁ á) 1. ki dela hitre, silovite gibe: vihrav delavec ga je po nesreči sunil z držajem; pazi, kako delaš, ne bodi tako vihrav / ekspr. vihrave roke / vihravo vedenje // ekspr. vihrajoč: vihravi lasje; vihrave zastave 2. ki nepremišljeno, hitro reagira, se odloča: vihrav fant; vihrav, kot je, tega ne bo dosegel; vihravo dekle / ima vihrav značaj // ekspr. poln nepremišljenih, hitrih odločitev, ravnanj: vihrava mladost; vihravo življenje umetnikov / vihravo obdobje življenja / pošiljal ji je vihrava pisma // ekspr. nepremišljen, neizdelan: vihravi napadi nogometnih igralcev / vihrave odločitve / vihrave poteze slikarja 3. ekspr. spremenljiv, nestalen: vihravo jesensko vreme vihrávo prisl.: vihravo hoditi; vihravo je nadaljevala z delom; vihravo veseli ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • búrež — a m (ȗ) nar., ekspr. vihrav, prepirljiv človek: to so ti bureži …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • búrja — e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • búrjast — a o prid. (ú) 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta 2. poln burje, vetroven: burjasta zima búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • búrovž — a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • déčko — a m (ẹ̑) ekspr. 1. deček: skozi vrata je prikoracal debelušen dečko; navihan dečko je tvoj sin; krepek, vihrav dečko 2. lep, postaven ali sposoben moški: kapitan je bil sijajen dečko; to ti je dečko in pol; v naši četi sem bil skupaj z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fúrija — e ž (ú) 1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija 2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fúrijast — a o prid. (ú) ekspr. vihrav, neučakan, nagel: furijast človek; ne bodi tako furijasta / furijasto obnašanje fúrijasto prisl.: furijasto spraševati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hlastàv — áva o prid. (ȁ á) ekspr. 1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje 2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hudoúren — rna o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren.,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • previhràv — áva o prid. (ȁ á) preveč vihrav: premlad in previhrav je / previhrave izjave previhrávo prisl.: previhravo delati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”