čúdo


čúdo
-a stil. -ésa s (ū, ẹ̑) 1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedno-prislovni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla // star. čudež: delati čuda 2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek // nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno 3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali 4. v medmetni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in - čudo - spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil ------ prisl. (ȗ) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: čudo lepi dnevi; čudo hitro je minilo 2. redko izraža zelo veliko količino; čuda: nabralo se je čudo ljudi; prim. začudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • čudo — čȕdo [b] (I)[/b] sr <N mn a/čudèsa, G čȗdā/čudésā> DEFINICIJA 1. bibl. pojava ili čin u kojem se vidi djelo Boga mimo prirodnih zakona 2. nešto što se događa mimo očekivanja, predviđenog toka ili prirodnih zakona 3. razg. neobrazložen… …   Hrvatski jezični portal

  • cudo — {{/stl 13}}{{stl 8}}rz. n I, Mc. cudzie; lm D. cudodów, zwykle w lp {{/stl 8}}{{stl 7}} z podziwem, rzadziej ironicznie o czymś albo kimś zachwycająco pięknym, wspaniałym, nadzwyczajnym : {{/stl 7}}{{stl 10}}Mówię ci, dziewczyna cudo. To cudo, a… …   Langenscheidt Polski wyjaśnień

  • čudo — čȕdo [b] (II)[/b] pril. DEFINICIJA razg. vrlo mnogo [čudo ljudi] ETIMOLOGIJA vidi čudo [b] (I)[/b] …   Hrvatski jezični portal

  • Cudo — (röm. Ant.), militärische Kopfbedeckung, aus Thierhäuten, Pelz, Filz u. dgl. verfertigt …   Pierer's Universal-Lexikon

  • CUDO — Graece πῖλος, utrumque significat, et galerum seu pileum, et pedule: quemadmodum et Cucullus, quod ex Graeco κόκκυς i. e. galea vel gaierus, ortum videtur, Nomen ei a cudendo, i. e. feriendo et fundendo; udo tamen pro cudone, de pedulibus dictum …   Hofmann J. Lexicon universale

  • cudo — s. m. Nome vulgar na África Ocidental do antílope (Strepsiceros kudu) a que também dão o nome de condoma e ungiri …   Dicionário da Língua Portuguesa

  • cudô — s. m. [Botânica] Planta medicinal da antiga Índia Portuguesa …   Dicionário da Língua Portuguesa

  • cudo — n III, Ms. cudzie; lm D. cudodów częściej w lp «o osobie, rzeczy, zjawisku niepospolicie pięknym, nadzwyczajnym (niekiedy żartobliwie)» Suknia prawdziwe cudo. Ta dziewczyna to cudo. Pokaż to swoje cudo! …   Słownik języka polskiego

  • čudo... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na čudo s: čudodelen, čudotvoren 2 prvi del zloženk, kakor čudokrasen, čudolep ipd., gl. čudo prisl …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cudo — Coś pięknego, atrakcyjnego, niezwykłego, lub godnego podziwu Eng. Anything beautiful, attractive, extraordinary, admirable …   Słownik Polskiego slangu