čudovít

čudovít
-a -o prid., čudovítejši (ȋ) 1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit; pogled na naše mesto je čudovit; zvezde so žarele s čudovitim ognjem; deklica ima čudovite lase; čudovita svetloba; dekle je čudovito; to je naravnost čudovito // ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red; delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica čudovíto prisl.: ledeniki so se čudovito blesketali v soncu; ima čudovito dober spomin

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • bájen — jna o prid. (ȃ) 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bóg — á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bogóvski — stil. bógovski a o prid. (ọ; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • božánski — a o prid. (ȃ) značilen za božanstvo: božanska pravičnost // ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska božánsko prisl.: kava je božansko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čarokrásen — sna o prid. (ȃ) zastar. izredno lep, čudovit: čarokrasen grad …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čudapóln — a o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ) zastar. zelo lep, čudovit: čudapolna poletna noč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čudésen — sna o prid. (ẹ̑) knjiž. čudovit: gore je oblival odsev čudesne svetlobe / čudesno delovanje narave // čuden, čudežen: gledali so jo kot nenavadno, čudesno stvar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • díven — vna o prid., dívnejši (ȋ) zastar. čudovit, sijajen: diven razgled; divna pokrajina / diven načrt / divna lepota …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • divôten — tna o prid. (ó) zastar. čudovit, sijajen: divoten razgled / divotna deklica, pokrajina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dotakníti se — in dotákniti se em se dov. (ȋ á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”