vzórčiti

vzórčiti
-im nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. knjiž. izbirati, jemati vzorce česa: vzorčiti blago, surovino; napačno vzorčiti 2. tekst. delati vzorce na čem, v čem: vzorčiti pletenino, tkanino; vzorčiti z drobnimi vzorci vzórčen -a -o: vzorčeno blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • vzórčenje — a s (ọ̑) glagolnik od vzorčiti: vzorčenje zraka; metoda, sistem vzorčenja / vzorčenje tkanine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”