zagostíti — ím dov., zagóstil (ȋ í) narediti kaj s čim dodanim (bolj) gosto, polno: jed zagostimo s krompirjem; zagostiti golaž z moko / zagostiti rušo s travo zagostíti se postati (bolj) gost, poln: gozd se zagosti; krošnja se zagosti šele tretje leto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jo — tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabrêsti — brêdem dov., nabrêdel in nabrédel nabrêdla, stil. nabrèl nabrêla (é) knjiž., redko zagosti: utegnili bi vam kakšno nabresti; dobro si mu nabredel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagósti — gódem dov., nam. nagóst in nagòst (ọ) zagosti: hudo mu je nagodel; spet ti jo hoče nagosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakániti — im, tudi nakaníti in nakániti im dov. (á ā; ȋ á ā) 1. star. skleniti, odločiti se: nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil // nameniti, določiti: mirno je sprejemal vse, kar mu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakuríti — in nakúriti im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. nahujskati, naščuvati: nakurila ga je proti sosedu; druge je nakuril nanj // zelo razjeziti, razdražiti: kdo vas je tako nakuril 2. redko zagosti: pazi, da ti kakšne ne nakuri 3. star. natepsti, pretepsti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika