zaletàv

zaletàv
-áva -o prid. (ȁ á) 1. ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno: zaletav človek; ne bodi tako zaletav // ki izraža, kaže ravnanje takega človeka: zaletave besede; zaletava dejanja 2. ekspr. neenakomerno hiter, sunkovit: zaletavi koraki zaletávo prisl.: zaletavo se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • zalêtel — éla [eu̯] m (é ẹ) ekspr. zaletav človek: mladi zaletel ni poslušal; on je pravi zaletel éla o [eu̯] prid. (é ẹ) knjiž. zaletav: predrznosti zaletelih mladeničev / ekspr. zaleteli koraki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • uletéti se — ím se dov., ulêtel se (ẹ í) star. 1. upehati se, utruditi se: kar naj hiti in dela, se bo že uletel / konj se je po nekaj vožnjah uletel 2. unesti se: mlad in zaletav je še, pa se bo že uletel / čakali so v zavetju, da se je nevihta uletela… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaletávec — vca m (ȃ) ekspr. zaletav človek: imela ga je za zaletavca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaletélo — a s (ẹ) slabš. zaletav človek: ne bodi brezglavo zaletelo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”