zastrupítev

zastrupítev
-tve ž (ȋ) glagolnik od zastrupiti: umreti zaradi zastrupitve; množična zastrupitev; zastrupitev krvi; zastrupitev s hrano, plinom; znaki zastrupitve / zastrupitev zemljišč

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • acidóza — e ž (ọ̑) med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • alimentáren — rna o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • alkalóza — e ž (ọ̑) med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • botulízem — zma m (ȋ) med. zastrupitev s hrano, zlasti z mesom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fenól — a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • intoksikácija — e ž (á) med. zastrupitev, zastrupljenje: infekcije in intoksikacije / alimentarna intoksikacija ki jo povzroči hrana; alkoholna intoksikacija ki jo povzroči alkohol …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jedkovína — e ž (í) sredstvo za jedkanje: jedkati z jedkovino; jedkovina za jedkanje litografskega kamna // redko jedka snov: poškodba, zastrupitev z jedkovinami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kemíja — e ž (ȋ) veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mnóžičen — čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico: a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mrtvíčnost — i ž (ȋ) 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”