Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
besedíčnost — i ž (ȋ) ekspr. gostobesednost, zgovornost: neukrotljiva besedičnost dečkov; ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
besédnost — i ž (ẹ̑) knjiž. gostobesednost, zgovornost: nabreklost in besednost; baročna besednost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komíjevski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na komije: komijevska zgovornost / ekspr. sprejel jih je s komijevskimi pokloni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malobesédnost — i ž (ẹ̑) redkobesednost: njegovo malobesednost je bolj cenil kot zgovornost nekaterih drugih znancev / malobesednost odgovora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
monológ — a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog ♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premotíti — in premótiti im dov. (ȋ ọ) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snubáški — a o prid. (á) nanašajoč se na snubce: snubaška zgovornost ♦ etn. snubaške pesmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
